“Book Descriptions: V novi pesniški zbirki Štafeta hvaležnosti ostaja Katja Plut zvesta smernicam, ki jih je začrtala že v zbirki Ej! (Založba Goga, Novo mesto, 2001). Njena poezija ostaja zavezana hlastanju po svobodi, tako skozi zunanjo formo, v njej se svobodni verz prepleta s svobodno rabo jezika; tako smo priča medbesedilnosti, sprevračanju frazemov in stalnih besednih zvez, izigravanju pravopisa, tipografskim-likovnim učinkom ter mešanju različnih ravni in zvrsti jezika. Kot tudi po vsebinski plati, kjer pa je opazen preskok, saj velika mera razigranosti zbirke Ej!, v Štafeti hvaležnosti zamenjuje globlje razmišljanje o življenjskih preizkušnjah in perspektivah, ki so upesnjene z veliko mero prefinjene čutnosti, le tu pa tam so pesmi intonirane bolj ironično in sarkastično, pač tam, kjer življenje nastavlja svoje grenke robove. Poseben poudarek v tej zbirki je na ljubezenskih pesmih, ki na odkrit neposreden način bralca vpeljejo v notranje čustveno doživljanje lirskega subjekta, ki ga le-ta doživlja ob vzpostavljanju in ohranjevanju odnosov s partnerjem, včasih so pesmi lirično subtilne, drugič mesarska psihoanaliza, ki na dam privleče vse temne plati zvez. V preostalih pesmih v zbirki pa smo priča bogatemu spektru motivov, precej sodobnih, ki jih pesnica na sebi lasten način, včasih uporniški (upira se predvsem vsemu nelepemu, vsemu, kar kazi podobo sveta in v njega vnaša strah in bolečino), včasih subtilno-lirični upesnjuje. Tako da nastaja njeno pesniško vesolje, s katerim se, kot pravi v eni od svojih pesmi, nosklja in v katerem je prostora za cel diapazon čustev, občutkov zgodb, poetoloških premislekov in izrekanj o svetu. Sodobnem svetu, svetu, ki ga živi tukaj in zdaj in pred katerim včasih pobegne v poezijo, a je ta svet hkrati tudi poezija z vso svojo grenko-sladko totaliteto. Knjiga je bila nominirana za Veronikino nagrado 2006.” DRIVE