“Book Descriptions: "Ko sem tekel, so moje noge letele. Ko sem tekel, nisem bil več prestrašen otrok, ki si zvečer ne upa zaspati, ker se boji, da se bo zbudil iz hudih sanj, ko bo prepozno, saj bo medtem že pomočil posteljo." "Zaneslo me je, da bi skoraj padel. Padec je preprečil avtomatiziran zasuk pete, ki je osvobodil nogo iz pedala. Sredi položnega klanca sem moral sesti v travo za cesto. Ob spoznanju, da neke obljube nisem nikoli prelomil, mi je spodsekalo noge. Ob spoznanju, da nisem nikoli prelomil obljube, ki bi jo moral prelomiti, sem se sesedel." (iz knjige)
Dedič je roman o psihoterapevtu, ki je naveličan enoličnega vsakdana in ljudi, ki ga obiskujejo le zato, ker si lahko privoščijo njegove usluge. Po dolgem času, ga obišče nekdo, ki res potrebuje pomoč. Glavna beseda v romanu tako pripada Stanetu Lavtižarju, ki psihoterapevtu kot prvemu razkrije svojo zgodbo in skupaj odpreta dolgo zapečateno pismo. Stane ima bogato dediščino, a cena zanjo je visoka in boleča. Njegovo življenje namreč zaznamujejo zelene vreče, kamor osebje v bolnišnicah spravi stvari pokojnikov. Dedič je portret bolečine, iskanje smisla skozi šport in popotovanje po človekovih najglobljih občutenjih.” DRIVE